Rezultati - Meinong, Alexius
Alexius Meinong
''Alexius Meinong Ritter von Handschuchsheim'' (17. julij 1853 – 27. november 1920 je bil avstrijski filozof in realist, znan po svoji edinstveni ontologiji. Prispeval je tudi k filozofiji uma in teoriji vrednosti.= Življenje =
Čeprav je bil Meinong zvest Avstrijec, je večkrat poudarjal tudi, da je Nemec, saj so njegovi predniki živeli v Nemčiji. Sam se je zato pridružil političnim organizacijam nemških nacionalistov. Njegov oče je bil avstrijski general. Zelo rad se je posvečal glasbi. Izvajal je komorno glasbo na klavir in violino, bil pa je tudi amaterski skladatelj. Meinong je trpel z delno slepoto, ki jo je skušal prekrivati, kmalu pa se je ta tako poslabšala, da sam ni zmogel več prebirati literature. Vseeno pa skupaj z njegovo ambicijo in vztrajnostjo to zanj še vseeno ni bila prevelika ovira. Do njegovega uspeha pa je pripomoglo tudi dobro organizirano družinsko življenje, za katero gre zahvala njegovi ženi Doris. Čeprav je bil Meinong rimokatoličan, je njegovo zgodnje delo že pokazalo kritičen in distanciran odnos do katoliške cerkve. Zagovarjal je ločitev verskih zadev od ostalih in kritiziral versko izobraževanje v srednjih šolah, češ da to omejuje svobodo mišljenja. Po študiju pod vodstvom filozofskega psihologa Franca Brentana od leta 1875 do leta 1878 na Dunaju, se je pridružil filozofski fakulteti Univerze v Gradcu, kjer je od leta 1889 do smrti ostal kot profesor. Z Brentanom je pomagal pri promociji avstrijske šole vrednot, vendar je sčasoma nasprotoval stališčem Brentana o epistemologiji.
Ključno vlogo pri razumevanju raziskave Meinonga in njegovih učnih dejavnosti igra njegova prva knjiga o filozofski znanosti in Propedevtika (1885). Ta knjiga je bila prvotno napisana z namenom kritiziranja navodil, ki jih je izdalo ministrstvo za kulturo in poučevanje. To navodilo je bilo zmanjšanje časa srednješolskega poučevanja v filozofski prospekti [philosophisch-propädeutischer Unterricht], tj. psihologiji, logiki in filozofiji. Toda knjigo lahko beremo tudi kot programski esej o Meinongovih pogledih na filozofijo in psihologijo. Ta pojasnjuje, da je psihologija temeljna subdisciplina filozofije ter da je pedagoško psihologijo treba potrditi z izvajanjem poskusov, ki pripeljejo do končnih rezultatov in sprejetih teorij. Poleg tega, se negotovost na področju znanja ne sme obravnavati kot ovira, temveč kot izziv in priložnost za napredek. Zaradi tega praktično usmerjenega pogleda na filozofijo in znanost je Meinong predlagal ustanovitev tako psihološkega laboratorija kot filozofskega seminarja kot univerzitetnih institucij v Gradcu. Kot akademski filozof je dal priložnost, da bi si s svojimi učenci, prijatelji in sodelavci razpravljal o filozofskih zadevah.
Razpravljal je tudi o subjektivističnih teorijah gospodarske vrednosti avstrijskih ekonomistov Carla Mengerja in Friedricha von Wieserja, v svojih psihološko-etičnih raziskavah o teoriji vrednot (1894). Svoj subjektivistični pristop je razširil in poleg ekonomskih vrednot so zdaj v ospredje prišle tudi ostale vrednote. Leta 1894 je tudi podrobno razvil svojo idejo, da etiko v celoti določa razlikovalni učinek vredno-nevredno [Wert-Unwert]. V filmu On Emotional Presentation (1917) in drugih kasnejših del v teoriji vrednot (1912, 1923) je prevzel objektivističen pogled in združil psihološko analizo vrednot s svojo teorijo predmetov. Zagovarjal je, da je treba vrednote in norme obravnavati kot ločene, posebne vrste pojmov. Poleg tega pa da ne obstaja samo osebna vrednota ampak tudi neosebna.
= Meinongova filozofija =
Čeprav Meinong ni bil filozofski sistemski mislec, je postopoma razvil filozofski sistem, ki je vključeval glavne discipline. V središču je ta sistem imel njegovo teorijo predmetov, po kateri je zaslovel. Meinongova terminologija, število njegovih idej in domnevnih predmetov se je nenehno večalo, pa čeprav je pri tem prišlo do sprememb nekaterih njegovih stališč. V svoji avtobiografiji izda, da še ni našel natančne formule filozofije, vendar pa je prišel do nekaterih zelo pomembnih ugotovitev: filozofija naj ne bi bila samo samostojna znanost, temveč skupek znanosti, ki drži skupaj z dejstvom, da gre vse to za duševne pojave. Meni tudi, da se vse, kar se lahko doživi, obravnava filozofsko. Zaradi tega psihologija postane temeljna disciplina teh filozofskih mišljenj. Meinong po svoji zasnovi teorije predmetov razume filozofijo kot najbolj univerzalno in temeljno znanost. Po njegovem mnenju je njegov obseg filozofije širši od metafizike, saj se metafizika ukvarja samo z obstoječimi stvarmi, s celotno realnostjo. Meinong pravi, da je metafizika določena s "predsodkom v korist dejanskega" in tako ne zajame vsega smisla. V Wikipediji